Danes, ob Svetovnem dnevu humanitarnosti, se z globokim spoštovanjem spominjamo vseh humanitarnih delavcev in prostovoljcev, ki s svojim znanjem, pogumom in sočutjem vsak dan stojijo ob strani ljudem v stiski. Njihovo delo pogosto poteka tiho, brez žarometov, a ima neprecenljivo vrednost, prinaša upanje tja, kjer ga primanjkuje, in toplino tja, kjer je življenje najbolj krhko.
Humanitarnost ni zgolj pomoč v izrednih razmerah, temveč je predvsem skrb za človeka v trenutkih, ko je najbolj ranljiv. To še posebej velja za hospic in paliativno dejavnost, ki sta usmerjeni v spremljanje ljudi ob koncu življenja ter podporo njihovim družinam. Hospic oskrba temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva, na razumevanju, da ima vsak človek pravico do lajšanja trpljenja, bližine in sočutne podpore – ne glede na bolezen, starost ali okoliščine.
Ob Svetovnem dnevu humanitarnosti se zato ne zahvaljujemo le tistim, ki pomagajo v kriznih razmerah, temveč tudi vsem, ki vsakodnevno stojijo ob bolnikih, jih poslušajo, jim lajšajo bolečine in pomagajo ohranjati kakovost življenja do zadnjega trenutka. Hvaležni smo strokovnim delavcem in prostovoljcem, ki s svojim delom dokazujejo, da humanitarnost pomeni biti prisoten, slišati in razumeti.
Naj bo ta dan tudi opomnik, da lahko vsak izmed nas prispeva k bolj pravičnemu in sočutnemu svetu – z drobnimi dejanji, odprtim srcem in pripravljenostjo pomagati. Humanitarnost se začne pri človeku in se uresničuje v skupnosti, ki zna poskrbeti za svoje najšibkejše.
